Konkretne okoliščine
Kaj se je zgodilo, komu, kdaj, v kakšnem okolju in kako to neposredno vpliva na otroka?
Otrokova korist mora biti konkretna, preverjena in povezana z varnostjo, stisko, odnosom otrok–starš ter najmanj škodljivim korakom.
Ta stran pomaga ločiti splošne fraze od preverljivih dejstev. Korist otroka se ne presoja na pamet, temveč skozi konkretne okoliščine, tveganja, dokaze in posledice za otroka.
Korist ni prazna oznaka. Vprašanje je, kaj določen korak dejansko pomeni za otrokovo varnost, mir, razvoj, odnos s staršem in prihodnjo škodo ali stabilnost.
Kaj se je zgodilo, komu, kdaj, v kakšnem okolju in kako to neposredno vpliva na otroka?
Kako odločitev vpliva na otrokovo varnost, stisko, rutino, šolo, zdravje, mir in občutek pripadnosti?
Ali korak varuje odnos, ga nepotrebno prekinja ali otroka postavlja v konflikt lojalnosti?
Ali obstaja blažji, bolj preverljiv in bolj varen korak, ki otroka manj obremeni?
Namen ni dokazovati vnaprejšnje trditve. Namen je ugotoviti, kateri korak otroka dejansko varuje in kateri ga lahko dodatno obremeni.
Najbolj varna presoja je tista, ki poveže dejstva, otrokovo stanje, posledice koraka in možnost milejše rešitve.
Kaj otrok zdaj potrebuje za varnost, mir, rutino in stabilen odnos?
Loči dogodek, dokument, izjavo, dokaz, domnevo in občutek.
Kaj se zgodi, če se korak izvede, odloži ali nadomesti z blažjim ukrepom?
Preveri, ali rešitev po nepotrebnem poškoduje odnos otrok–starš.
Naslednji korak naj bo jasen, pisno sledljiv in čim manj obremenjujoč za otroka.
Rdeča zastavica pomeni, da je treba trditev o otrokovi koristi dodatno preveriti in zapisati. Ne pomeni avtomatične obtožbe.
Dokazna mapa naj pokaže, zakaj je določen korak za otroka bolj varen, jasen in manj škodljiv.
Otrokova korist je uporabna šele, ko je povezana z otrokovo varnostjo, otrokovo stisko, odnosom otrok–starš in jasnimi varovalnimi koraki.